Preskoči na vsebino


20. NAVADNA NEDELJA 19.08.2007

GODOVI TEDNA:

v ponedeljek sv. Bernard, opat, cerkveni učitelj, v torek sv. Pij X., papež, v sredo Devica Marija Kraljica, v četrtek sv. Roza iz Lime, devica, v petek sv. Natanael (Jernej), apostol, v soboto sv. Ludvik, nedelja bo 21. navadna v cerkvenem letu.

V času med velikim (15.8.)in malim šmarnom (8.9.), je bila v našem narodu lepa navada, da so verni ljudje darovali za tako imenovane šmarne maše , Mariji v čast. V tem času so tudi bolj množično hodili v cerkev, zlasti na božje poti k bogoslužju. Današnji čas je na marsikaj dobrega in kvalitetnega pozabil, na žalost se ukvarja z drugačnimi vrednotami, za katere pravi Jezus, da jih razjedata rja in molj. Lepo in prav bo, da tudi v naši župniji v tem času prihajate k bogoslužju v večjem številu in darujete za svete maše v čast Materi Božji. Opravljene sicer ne bodo mogle biti v tem šmarnem obdobju, bodo pa kasneje, kar ne spremeni namena, počastiti Marijo Vnebovzeto. V torek bodo godovi pomembnih svetniških osebnosti: Sv. Bernard iz Clairvauxa je s svojim življenjem in delom vtisnil neizbrisen pečat dvanajstemu stoletju. Kot oče redovne družine cistercijanov, ki so se v 12. stoletju naselili tudi na našem ozemlju, je segel s svojim vplivom in pomenom tudi k nam. Njegov pomen je bil zlasti v duhovnem in splošnem kulturnem pomenu tolikšen, da upravičeno imenujemo dvanajsto stoletje po njem €“ Bernardovo stoletje. Bernard je hodil od mesta do mesta, da bi s pridigami in razpravljanjem odvrnil katare od njihovih zmot. Živel je v samostanu v Clairvauxu, kjer je bil edini okras v prostorni samostanski cerkvi velikanski črni križ, ki se je dvigal nad velikim oltarjem. Pred njim je pogosto klečal in premišljeval skrivnost tega znamenja. Tu je dobival potrebne moči, da se je ves razdajal v oznanjevanju evangelija. Njegovo poslanstvo potrjuje nešteto čudežev. Njegov duh je vplival daleč prek njegovega obdobja. Bernardovi spisi, ki obsegajo razprave, govore, pisma in pesnitve, so bili mnoga stoletja vzgojno in izobraževalno branje. Spisov nobenega drugega cerkvenega očeta niso toliko prepisovali in tiskali kakor Bernardovih. Njegovo delo je živelo tako dolgo zato, ker se v njem kaže stara resnica v popolnoma novi obliki, ustrezajoči zavesti modernega časa. Zato spada med prelomne osebnosti. Božjo resnico je sprejemal ne le kot objektivni nauk, marveč jo je hotel sprejeti z vsemi duševnimi močmi, osebno doživeto. €“ Na slovenskih tleh so razmeroma zgodaj zrasli trije cistercijanski samostani: v Stični l. 1136, v Vetrinju l.1142 in v Kostanjevici na Dolenjskem l. 1234. Beli menihi so tudi pri nas zavestno izpolnjevali Bernardovo geslo Moli in delaj. Učili so slovensko ljudstvo, mu oznanjali krščanski nauk, širili umetnost in znanost, veliko pa koristili tudi s krčenjem gozdov, uvajanjem umnega poljedeljstva in predvsem z dušnopastirskim delom. Stiški beli menihi tudi danes ohranjajo Bernardovega duha in imajo odprta vrata svojega samostana za vse, ki hočejo poglobiti svojo vero, zlasti za mlade, ki iščejo resnico in želijo duhovne podpore. (prim. A.Strle, Leto svetnikov).

Lokacija:
Print Friendly and PDF