Preskoči na vsebino


Pepelnica

Na pepelnično sredo, 22. februarja vas vabim k sveti maši ob 19. uri, da bi tako dobro pripravljeni pričeli postni čas, ki je čas pričakovanja največjih skrivnosti naše vere, obenem pa tudi največjih božjih del, ki so se razodela prav preko trpljenja smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pepel, ki si ga na pepelnično sredo potresemo na glavo, je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka.

Pepel pomeni človekovo telesno minljivost. Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Naj bo postni čas res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Lokacija:
Print Friendly and PDF