Preskoči na vsebino


28.3. - 1.5.2021

Križ – dokončna zmaga ljubezni.

(Mr 14,1–15,47)

Po branju pasijona je nemogoče, da človeka ne bi pretreslo, razen če morda v njegovem srcu nečesa manjka. Evangelij nam danes poroča o tako neznosnih grozodejstvih, krvoločnosti, krivicah in okrutnosti, ki so jih zmožni povzročiti nizkotni ljudje. Ko se te stvari vsaj ne bi znova in znova ponavljale. Tako pa žal ne mine dan, ko mediji ne bi prinesli podobnih novih o trpljenju nedolžnih, o njihovih mukah. Ljudje namreč kar naprej neizprosno nadaljujejo z enakimi zločini.
Jezus je vedel za vse, kar se bo z njim zgodilo. Celo hote je šel v to trpljenje. Koliko bolj se sprašujemo, zakaj je zavzel takšno stališče, toliko bolj smo prisiljeni razumeti, da je to zares sam hotel in da je pravzaprav bilo vse nekako že vnaprej določeno. Vse teče kot vnaprej zrežirano. Prvi se zoper Jezusa združijo farizeji, pridruži se jim še Juda. Kasneje organizirajo zasedo, sodišče s stražo pa potem vse ostale stvari vse do Golgote. Vse stvari so v logičnem zaporedju. Zadostuje stvari prepustiti sadistični ozkosrčnosti ljudi in stvari kar same tečejo naprej.
V vsej tej zgodbi pa imajo tako Jezusove besede kot tudi njegov molk enak cilj: da bi samega sebe izničil, da bi ljudje tako lažje spoznali Očeta in bi bil s tem Bog proslavljen. Ne moremo si predstavljati še kakšnega globljega ponižanja, kot je bilo to Jezusovo. Prav tako nema je nepredstavljiva njegova vsesplošna ubogljivost in tako očitno (v človeških očeh) »sovraštvo do samega sebe«. V resnici gre za zaupanje in vrtoglavo darovanje Očetu; o tem končno priča Jezus sam s svojo zadnjo molitvijo iz psalma, ki mu jo je položil na usta evangelist.
Po Jezusovem trpljenju se v resnici pričenja nov svet, v katerem vlada mir. V strašni preprostosti in v vsej čistosti se namreč pokaže dokončna zmaga ljubezni. V izničenju in ponižanju se pretresljivo pokaže, kako se iz tega rodi neuklonljiva zvestoba Bogu.

Prešli smo iz smrti v življenje.

(Jn 20,1–9)

Bistvena vsebina velikonočnega praznika je proslavljanje Jezusove zmage nad grehom in smrtjo, proslavljanje zmage Življenja. V pesmi slednici slišimo: »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ.« Te besede opevajo zmago Jezusa, ko je s svojo smrtjo premagal smrt in nam obnovil življenje. Veljajo pa tudi za naše vsakdanje bivanje. Čutimo, kako v nas poteka nenehne boj med življenjem, tistim, kar je v nas Božje, ustvarjeno za večnost, in smrtjo, tistim, kar je v človeku umrljivo, omejeno, sebično. Vstali Kristus nas vabi v boj. Ne v boj enega proti drugemu, temveč v boj proti nam samim. To je notranji boj, boj proti sebičnosti, proti strahu pred življenjem, ki biva v nas. Ozkosrčna, vase zagledana ljubezen ne more voditi drugam kot le v kraljestvo smrti. »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti,« piše apostol Janez, tisti, ki je pri zadnji večerji slonel Jezusu na prsih in je prvi prišel k njegovemu praznemu grobu.
V prvih krščanskih časih je bil edini praznik velika noč, obhajanje Gospodovega vstajenja. Ob nedeljah so se Jezusovi učenci zbirali, da so se spominjali njegove ljubezni do konca. Sad tega spominjanja je bil, da so svojega Gospoda posnemali. Ljudje, ki so prihajali z njimi v stik, so strmeč govorili: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Mislim, da se nam mora samo od sebe zastaviti vprašanje: Koliko smo mi, kristjani ob začetku tega tisočletja, tukaj, kamor smo postavljeni, med številne izzive časa, resnični Jezusovi učenci?
Med afriškimi kristjani, ki so po doživljanju vere precej podobni kristjanom prvih časov, je znano velikonočno voščilo: »Kristus, ki živi v meni, pozdravlja Kristusa, ki živi v tebi!« To niso samo lepe besede, to je živa resnica. Najlepše in najbolj trajno velikonočno voščilo bo, če si tudi mi voščimo tako – vsako jutro znova!

Ti veruješ?

Belo nedeljo bi mogli imenovati kar »nedelja vere«, kajti osrednja misel evangeljskega odlomka je Tomaževa izpoved vere v Vstalega in Jezusov pouk o pravi veri. »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, in niso videli, pa so začeli verovati!« Vera, tudi tista preprosta, vsakdanja, naravna in ne zgolj nadnaravna, ni v tem, da si prepričan o nečem, kar si na lastne oči videl in z lastnimi rokami otipal. Če bi bilo vse človeško spoznanje omejeno na to, bi bilo zelo revno. Nadnaravna vera sicer potrebuje tudi razumske dokaze, in to je predmet verskega pouka pri verouku, pridigah, pripravi na prejem zakramentov, vendar pa je pri pripravljanju poti do vere veliko bolj potrebna ponižnost duha in prošnja za milost, ki razsvetli naš razum. Potrebna je odprtost srca in življenje v skladu z glasom vesti, ki govori vsakomur. Slovenski pregovor lepo pravi: »Resnica je nebeška rosa: da jo sprejmeš, ji pripravi čisto posodo.«
Dvomljivcev, kakršen je naš prijatelj Tomaž iz evangelija, hodi tudi danes veliko po svetu. Tomaž je podvomil v Kristusa, ker je bila njegova vera preveč enostranska, pozunanjena. »Razočaral si me, Gospod, ker si pustil, da so te križali kot zločinca. Mi pa smo upali, da boš obnovil Izraelovo kraljestvo!« Sodobni Tomaži svojo nevero opravičujejo z izgovori: »Hodil sem v cerkev, molil sem; toda Bog me ni uslišal, ko sem bil v stiski, zato sem vse skupaj pustil.« Drugi pravijo: »Hodil sem v cerkev, toda župnik je bil trd in nečloveški, ni razumel mojih težav, zato ne prestopim več cerkvenega praga.« Modri ljudje znajo iti preko duhovnikovih napak, tiste s slabotno vero pa le-te zelo motijo. Ne le za duhovnike, ampak tudi za vse druge učitelje vere in vse nas, ki smo priča Jezusa v vsakdanjem svetu velja, vprašanje, ki nam ga zastavlja slovenski pregovor: »Ako ti svojemu evangeliju ne veruješ, kako bom jaz, kako bo tujec?«

Kakšni pa bomo mi ob koncu časov?

V različnih obdobjih so bogoslovni učenjaki premišljevali in pisali o marsičem. Zanimalo jih je tudi, kakšna bodo naša telesa, ko bomo ob koncu sveta vstali, kakor izpovedujemo v veri. Mnogi so menili, da bomo imeli vsi telesa ljudi, ki štejejo kakšnih trideset let, ko so na višku svoje moči. Skrbelo jih je tudi, ali bomo tudi po vstajenju moški in ženske, pa še marsikaj. Vse to so ugibanja, ki jih lahko imamo za bolj ali manj utemeljena ali pa tudi za prazno besedičenje. Drži pa, kar je zapisal apostol Pavel: da bo vstali in poveličani Kristus, »z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega telesu svojega veličastva«.
Iz tega, kar so o Jezusovem poveličanem telesu po njegovem vstajenju zapisali evangelisti, lahko sklepamo, da bodo naša telesa po vstajenju na »poslednji dan« nekaj izredno lepega. Zanje ne bodo več veljali zakoni prostora in časa, ki nas zdaj omejujejo. Kako bo to, ne vemo in naj nas niti ne skrbi. Skrbi pa naj nas nekaj drugega: naj bodo naša telesa, naše telesne moči, čuti in sposobnosti zvesto orodje duše tega Božjega ognja ljubezni, ki ga nosimo v sebi. Apostol Pavel nam kliče, naj imamo vedno pred očmi dejstvo, da so naša telesa Božje svetišče, tempelj, v katerem prebiva troedini Bog. Ob tem pristavlja: »Poveličujte torej Boga v svojem telesu!«
Kristusovo poveličano telo, s katerim se je po vstajenju večkrat prikazal svojim prijateljem, apostolom in učencem, je imelo vidne sledove ran na rokah, nogah in na srčni strani. Te rane so vidna sled njegove odrešilne ljubezni. Iz Jezusove prebodene strani je bila rojena Cerkev in vsi zakramenti, ki nas posvečujejo. Če smo v življenju zvesti obljubam, danim pri prejemu teh zakramentov, če zvesto hodimo za Kristusom, potem se bodo ta neizbrisna znamenja, s katerimi smo bili zaznamovani, na veke svetila in bomo nanje lahko upravičeno ponosni.

Obisk ostarelih in bolnih na domu pred praznikom velike noči.

V ponedeljek, 29. 3., bom obiskoval bolnike in ostarele na domu. Pokličite duhovnika k bolnim in ostarelim, ki ne morejo več k sveti maši in zakramentom v našo župnijsko cerkev.

Veliki teden.

VELIKI ČETRTEK je spominski dan Jezusove zadnje večerje. V letošnjem letu bo zaradi pandemije COVID-19, spet drgače. Povabim vas, da se v družinskem krogu zberete pri bogoslužju in ga spremljate po televiziji ali spletu.  
VELIKI PETEK je spominski dan Jezusove smrti. Bogoslužje prav tako spremljajte po televiziji ali spletu.
VELIKA SOBOTA je dan žalovanja ob Jezusu, ležečem v grobu. Vse kar zadeva bogoslužje velike sobote bo dosegljivo po televiziji ali spletu.
VELIKA NOČ je naš največji krščanski praznik. Svete maše bodo ob 7., 8., 9., 10. uri. V cerkvi se je potrebo prijaviti.
Tisti, ki ne boste mogli sodeovati pri sveti maši vas vabim, da pridete k obhajilu od 10.40 ­– 11. v cerkev.
Ne smemo pozabiti, da so škofje določili, da za nedeljsko mašo velja tudi tedenska sveta maša. Velikonočni prazniki odmevajo kar osem dni, od Velike noči do Bele nedelje. Vabim vas k mašam med tednom.

Vsi tisti, ki se zaradi epidemioloških ukrepov ne boste mogli udeležiti svetih maš v domačem kraju, lahko spremljate praznična bogoslužja in svete maše velikega tedna preko radia oz. televizije.

Cvetna nedelja, 28. marec
Ob 10.00 – Sv. maša iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
Ob 10.30 – Sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
Veliki četrtek, 1. april
Ob 9.00 – Krizmena sv. maša – novomeška stolnica
Ob 10.00 – Krizmena sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
Ob 18.00 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz Vatikana (TV EXODUS)
Ob 18.30 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz ljubljanske stolnice (RADIO OGNJIŠČE)
Veliki petek, 2. april
Ob 10.00 – Pasijon po Marku (TV SLO 2)
Ob 18.00 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju iz Vatikana (TV EXODUS)
Ob 18.30 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
Ob 21.00 – Križev pot iz Vatikana (TV SLO 2, TV EXODUS)
Velika sobota, 3. april
Ob 15.00 – Blagoslov jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
Ob 18.30 – Velikonočna vigilija – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
Ob 19.30 – Velikonočna vigilija iz Vatikana (TV EXODUS)
Ob 19.58 – Velikonočna poslanica slovenskih škofov (TV SLO 1)
Velika noč, 4. april
Ob 10. 00 – Sv. maša iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
Ob 10.00 – Sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
Ob 11.10 – Kratek film o sv. Frančišku (TV SLO 1)
Ob 11.20 – oddaja Obzorja duha (TV SLO 1)
Ob 11.55 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV SLO 1)
Ob 12.00 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV EXODUS)

Velikonočna poslanica slovenskih škofov.

Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah – še zmeraj pa je tu velika noč

V prečudoviti moči velike noči hodimo tudi Slovenci od postaje do postaje mejnikov – enkrat v blagodejnosti, drugič v preizkušnjah –, da bi ohranili življenje in mladim omogočili dostojno prihodnost.
Zaradi neuničljivega upanja smo se pred tridesetimi leti odločili za samostojno Slovenijo. To smo hoteli, ker smo tega vredni.
Že dobro leto pa premagujemo velike težave zaradi epidemije novega virusa. Kaj nas še čaka, ne moremo vedeti. Eno je gotovo: dobrotnost, solidarnost in služenje, ki jih hvaležno občudujemo pri varuhih zdravja in blagostanja, molitve in bogoslužij, še zmeraj hodijo med nami kot angelski znanilci vstajenja. Ti dobrotniki nam ohranjajo upanje.
Mnogi naši bližnji so že morali napraviti zadnjo stopinjo – do groba. Čeprav smo žalostni, svoja hrepenenja po nesmrtnosti utemeljujemo na veliki noči, ker verujemo, da se vse preizkušnje stekajo v Kristusovo zmago nad smrtjo.
Škof dr. Jožef Smej je zmeraj opogumljal: »Skrivnosti trpečih src ne poznajo zatona. Odrešilne so in zato tudi večne.«
V tej zaupljivi veri škofje voščimo blagoslovljeno veliko noč vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in tistim, ki živite v tujini; posebej pa bolnim in trpečim.

msgr. dr. Peter Štumpf SDB
murskosoboški škof

Poslanici slovenskih škofov se pridružujemo župnik Sebastijan Cerk in vsi župnijski sodelavci.

Župnijski rožni venec.

V mesecu aprilu bomo v župnijskem rožnem vencu molili »za nove duhovne poklice« (splošni namen) ter »za čimprejšnje prenehanje kuge COVID-19« (posebni namen).
Če bi kdo od vas, dragi župljani, želel sporočiti molitveni namen, po katerem bi v živem rožnem vencu še posebej molili, naj to stori v župnišču.

Prvonedeljsko darovanje.

Velik Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu pri ofru za potrebe naše župnije.
Prvonedeljsko darovanje bo v nedeljo, 4. 4.

Mašni nameni.

V mesecu aprilu sprejemamo maše za mesec julij. Za mesec julij bom začel sprejemati svete maše po Veliki noči. Vabimo vas: Pridite in darujte za svete maše.

 

Lokacija:
Print Friendly and PDF