Preskoči na vsebino


27. 10. - 23. 11. 2019

Ti si izraz enkratne Božje Besede.

(Jn 1,1-18)

Pri slovesni božični maši beremo prolog Janezovega evangelija. V njem evangelist oznanja božično skrivnost z besedami, ki že od nekdaj vzpodbujajo filozofe in teologe, pa jih nikoli ne morejo do konca izčrpati. Te besede nam dajo slutiti skrivnost, ki jo obhajamo z Jezusovim rojstvom v hlevu. Janez je daleč od pastirske romantike, s katero nas tako privlači evangelist Luka.
Beseda, o kateri piše evangelist Janez, ima več lastnosti: To je beseda stvarjenja, saj je Bog ustvarjal z besedo – kar pomeni, da lahko svet po besedi tudi razumemo. Svet je izraz Božje besede, o njem lahko govorimo, v besede lahko ujamemo njegovo skrivnost. V Besedi je življenje. Beseda nam prinaša življenje, saj po njem in pravi živosti hrepenimo vsi. In z Jezusom je prišlo pravo življenje, ob njem odkrivamo polnost življenja. In beseda je luč, ki nas razsvetljuje, osvetli naše bivanje. V besedi, ki je z Jezusom postala meso, se nam jasni skrivnost našega bivanja.
Podoba besede je gotovo težka za razumevanje. Mogoče pomaga, če si predstavljamo, kakšno moč lahko ima včasih beseda za zaljubljene: že samo besedico ljubljenega človeka te lahko osreči, prižge luč in »premika gore«.
Kaj torej pomeni, da v Besedi, ki je postala meso, gledamo Božje veličastvo? Nihče ni nikoli videl Boga – tako nam govori Stara zaveza. Toda v Jezusu je Bog postal viden, v njem zasije Božje veličastvo. V Jezusovem obrazu lahko gledamo nevidnega Boga. In to veličastvo je polno milosti in resnice, iz njega sije Božja milina. Tako dobi vsemogočni Bog človeško srce, polno ljubezni in topline. Ko gledamo z Jezusom, se nam odprejo oči in se nam jasnijo najgloblje skrivnosti sveta. Za nas to ni več nerazumljivi, hladni in temni svet, ampak svet, ki ga je ustvarila Božja beseda in tako toplo in ljubko zasije v tem betlehemskem detetu.
Za božič pa ne praznujemo samo učlovečenja Jezusa Kristusa; tudi v vsakem izmed nas govori Bog s posebno besedo, ki naj bi se učlovečila. Vsak človek je izraz enkratne Božje besede. Naša naloga je, da svet preko nas zaznal to Besedo.

Družina.

(Mt 2,13–15.19–23)

Vsi vemo, da sta danes zakon in družina v veliki krizi. Zakonci se ne znajo mirno pogovarjati med seboj, starši nimajo več časa za svoje otroke, ker jih izpije delo in tempo življenja. Ko bi morali otrokom potrpežljivo in ljubeče prisluhniti, jih odpodijo z ostro besedo. Razumljivo je potem, da se otroci zgodaj odvrnejo od staršev, zavračajo njihovo avtoriteto, kajti na besede ne dajo veliko, zgledov pa žal ne vidijo.
Sveta mati Terezija iz Kalkute je v svojih srečanjih z ljudmi, posebno mladimi, vedno znova poudarjala: »Kje se začenja ljubezen? Doma! Naučimo se ljubezni v naši družini. V naši lastni družini imamo morda zelo uboge ljudi in jih sploh ne opazimo. Nimamo časa, da se jim nasmehnemo, nimamo časa, da se drug z drugim pogovorimo ... Naredite iz vašega doma in vaše družine drugi Nazaret, kjer vladajo ljubezen, mir, veselje in edinost ... Ljubezen se začenja doma in traja doma in tam je njeno področje.«
Temelj trdne in zdrave družine mora biti Božji zakon. »Če Gospod ne zida hiše,« pravi psalmist, »se zaman trudijo zidarji.« Naš priznani psiholog duhovnik dr. Anton Trstenjak v eni svojih knjig pripoveduje, kako je mladoletna hči odgovorila očetu, ki se je skliceval na zahtevo četrte Božje zapovedi: »Če hočeš, da bom izpolnjevala to zapoved, spolnjuj najprej ti prvo, drugo in tretjo!« Sveti Pavel v berilu današnje maše našteva kreposti, ki so potrebne, da bi bile naše krščanske družine vsaj malo podobne družini, o kateri govori evangelij. Besede apostola veljajo za vse: mož naj ljubi ženo, žena naj mu bo z vsem srcem vdana, oba pa naj nosita breme skrbi za otroke. Vse to v moči zakramenta svetega zakona, ki ni samo neka lepa ceremonija na začetku skupnega življenja, temveč ima resnično moč, da posveti življenje družine. Milost tega zakramenta je treba nenehno obnavljati. Cerkev je praznik svete Družine namenoma postavila v bližino božičnega praznika, ki je posvetil družinsko življenje, da bi pokazala, kje naj iščemo zdravilo za rešitev naših družin.

Božično voščilo slovenskih škofov.

Božično praznovanje z vrhuncem sredi noči in v času zimskega sončnega preobrata, ko se tema najdaljših noči začenja umikati svetlobi dneva, nam sporoča: Bog ne zapušča sveta! Ostaja z nami kot Luč, kot Odrešenik! Dokler bo obstajal svet, ne bo nikoli prenehala aktualnost angelove vesele novice iz betlehemske noči: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod « (Lk 2,10). Samo On je in ostane Pot (Jn 14,6) izhoda iz »dežele smrtne sence« (Iz 9,1).
Ob božičnem praznovanju slovenski škofje vsem vam, dragi bratje in sestre v župnijskih občestvih, pa tudi vsem duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem in semeniščnikom, vsem ožjim sodelavcem, vsem našim zamejcem in zdomcem ter slovenskim misijonarjem, še posebej pa vsem bolnikom in najbolj preizkušanim bratom in sestram, (pri)voščimo obilje Božjega kruha, ki naj vaše življenjsko okolje v letu 2020 spreminja v sodobno hišo kruha za vse bližnje, ki so lačni pristne ljubezni!
Enako voščilo namenjamo v duhu ekumenskega sožitja tudi vsem pravoslavnim in evangeličanskim bratom in sestram.
Vaši škofje

Voščilu slovenskih škofov se pridružujemo župnik Sebastijan Cerk in župnijski sodelavci.

Ob začetku novega leta

se vedno obračamo nazaj na prehojeno pot. Ob tej priložnosti bi se rad zahvali vsem župnijskim sodelavcem in sodelavkam, ki skrbite za to, da je župnija zares to, kar bi morala biti: ena sama velika družina Božjih otrok. Želim, da bi tudi v prihodnje sodelovali tako, kot do sedaj.
Če sem komu storil krivico ali pa ga užalil, Vas prosim odpuščanja. Župnijo lahko gradimo samo preko medsebojne ljubezni in odpuščanja.

Župnik

Nebesa so se odprla.

(Mt 3,13–17)

Evangelist poroča, da so se ob Jezusovem krstu odprla nebesa. A so se kmalu zaprla. Nadaljevala se je poprejšnja vsakdanjost. Toda kratko doživetje tistega dne je Jezusa spremljalo naslednja leta in dajalo pečat vsemu njegovemu delovanju.
Tako se dogaja tudi nam. Trenutek krsta, prvega obhajila, birme, poroke, redovnih zaobljub, mašniškega posvečenja ali kašnega drugega posebnega doživetja je bil kratek; nebesa nad nami so se spet zaprla, toda razsvetljenje tistega trenutka nas je spremljalo, vodilo, krepilo ter nam sproti dajalo moč za poklicno delo in stanovske dolžnosti.
Ko so se nebesa nad Jezusom odprla, se je slišal glas: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. » Jezus je v resnici vse življenje Očetu delal veselje. Svoj krst je namreč vzel zares.
Nad nami bo Bog imel veselje, če bomo tudi mi svoj krst jemali resno. Če bo videl, da svoj krst cenimo, da smo pripravljeni zanj tudi kaj tvegati, pustiti – če treba – svoje mreže, se povzpeti z Jezusom na goro, si zaradi njega izdreti oko ali odsekati roko, stopiti pod križ in tam vztrajati, pričati za resnico tam, kjer jo izigravajo, za pravico tam, kjer jo kršijo. Vse to delati mirno in brez hrupa, ne da bi zbujali pozornost, ne da bi kazali mučeniški obraz in ne pričakujoč drugega plačila kot zavest, da delamo to, kar je prav.
Če med nami in tistimi, ki niso krščeni, ni razlike, nam ostane dvoje: ali vzeti krst zares ali se mu odpovedati. Če ne storimo ne enega ne drugega, dokazujemo, da tudi sebe ne jemljemo zares.
Božični blagoslov otrok. Na praznik Svete Družine v nedeljo, 29. 12., bo pri sveti maši ob 10. 30 blagoslov otrok. Ta dan naj nas spet spomni, da je družina osnovna človeška skupnost, celica, brez katere zdrave in odgovorne osebnosti, s tem pa družbe ni.

Teden molitve za edinost kristjanov 2020

bo v tednu od 19. ­– 25. januarja. Geslo letošnjega molitvenega tedna je: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo« (Apd 28,2)
Gradivo za letošnji teden molitve za edinost so pripravili kristjani različnih Cerkva z Malte, ki je večinsko katoliška dežela. Zgodovina krščanstva na tem sredozemskem otoku sega nazaj vse do časa apostolov. Sveti Pavel se je kot brodolomec rešil na obale Malte okoli leta 60. O gostoljubnih domačinih je njegov spremljevalec Luka zapisal pohvalo: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo«. Te besede so izbrane za letošnjo vodilno misel.
Gostoljubnost je nujno potrebna krepost, ko gre za iskanje krščanske edinosti. Je izraz »dialoga ljubezni« med krščanskimi Cerkvami. Kliče nas k medsebojni naklonjenosti in velikodušnosti do potrebnih, zlasti do ljudi, ki ne delijo z nami istega jezika, kulture ali vere.
Delitve med kristjani nasprotujejo Božji volji, so v spotiko svetu in škodujejo oznanjevanju evangelija. Premaga jih lahko samo moč molitve, v katero zaupamo.
Molitev za edinost ni nekaj osamljenega, ampak je pridružitev Jezusovi molitvi v dvorani zadnje večerje. V tem je njena posebna odličnost in lepota. Ne molimo sami, ampak svoj šibki glas pridružimo glasu Božjega Sina in njegovi prošnji, ki jo bo Oče ob svojem času uslišal. Jezus je molil, da bi bili vsi njegovi učenci eno, »da bo svet veroval« v Sina in prek njega v Očeta.
    V molitvi doživljamo, da edinost ne more biti zgolj sad človeških naporov, ampak je vedno delo Svetega Duha. Edinosti ne moremo »ustvariti«, »izdelati« ali »organizirati«. Lahko jo samo sprejmemo kot dar Duha, ko smo notranje dovolj pripravljeni za to.

dr. Bogdan Dolenc,
član Komisije za ekumenizem
pri Slovenski škofovski konferenci

Gospodovo razglašenje.

V ponedeljek, 6. 1., je tretji božični praznik. Zopet je prav, da se na sveti večer, 5. 1., družina v molitvi zbere pred jaslicami in nato blagoslovi in pokadi stanovanje. Otroci pa ste povabljeni k večerni sveti maši praznika, 6. 1. Prav zato v ponedeljek še ni  verouka. Prav je, da  veroučni vzgoji dodamo še drugo plat, t. j. konkretno, praktično krščansko življenje. Otroci naj k večerni sveti maši prinesejo hranilnike, ki so si jih naredili za adventno dobrodelno akcijo »Otroci za otroke«.

Dogodki v naši župniji za naslednjih šest tednov tednov.

Zakonska skupina MI ima srečanje v sredo, 8. 1., ob 20. uri.
Molitvena skupina ima molitveno uro v četrtek, 9. 1., ob 14. 30 v cerkvi.
Asistenti imajo srečanje v petek, 10. 1., z začetkom pri večerni sveti maši in nadaljevanjem v župnišču.
Tajništvo ŽPS ima sestanek v soboto, 11. 1., po večerni sveti maši.
Predavanje z naslovom »Poskusimo brez zapovedi« bo v sredo, 15. 1., po večerni sveti maši. V goste pride dr. Andrej Poznič, dr. moralne teologije.
Srečanje staršev birmancev in prvoobhajancev bo v sredo, 15. 1., po večerni sveti maši.
Biblična skupina ima srečanje v četrtek, 16. 1., ob 19. 30.
Ključarji imajo sestanek v petek, 17. 1., po večerni sveti maši.
Župnijski pastoralni svet ima sestanek v sredo, 22. 1., z začetkom pri sveti maši in nadaljevanjem v dvorani.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 23. 1., ob 19.30.
Čistilni servis ima sestanek v petek, 24. 1., po večerni sveti maši.
Literarni večer bo v sredo, 29. 1., po večerni sveti maši.
Župnijski pevski zbor ima vaje vsak četrtek ob 20. uri. Vabljeni novi pevci.
Družinski pevski zbor ima pevske vaje vsak četrtek ob 18. Vabimo družine, ki rade prepevajo, da se nam pridružite.

Verouk.

Z veroukom pričnemo v ponedeljek, 13. 1., po ustaljenem urniku.

Župnijski rožni venec.

Vse molivce, ki ste vključeni v župnijski rožni venec vabim, da se udeležite svete maše na prvo soboto v januarju, 4. 1.
V mesecu januarju bomo v župnijskem rožnem vencu molili »za nove duhovne poklice« (splošni namen) ter »za birmance« (posebni namen).
Če bi kdo od vas, dragi župljani, želel sporočiti molitveni namen, po katerem bi v živem rožnem vencu še posebej molili, naj to stori v župnišču.

Znamke za misijone.

Ko prejemamo številna pisma, ne pozabímo, da so znamke, ki jih izrežemo iz pisemskih ovojnic ali razglednic, lahko dar za naše misijonarje po svetu. Pod korom je še vedno škatla, na kateri piše znamke za misijonarje. Prosimo vas, da bi prinesli znamke, ki jih dobite na pismih ali razglednicah. Bodite dobri, izrezujte znamke tako, da je okrog znamke vsaj še polcentimetrski rob. Tako bo naša župnija tudi na ta način pomagala našim misijonarjem po svetu.
Prvonedeljsko da­ro­vanje. Velik Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu, pri ofru za potrebe naše župnije.
Prvonedeljsko darovanje bo v nedeljo, 5. 1.

Tretjenedeljsko darovanje.

Nabirka tretje nedelje v mesecu je namenjena za obnovo. V mesecu decembru smo zbrali 835,42 €. V nedeljo, 19. 1., bo nabirka namenjena za obnovo.

Pogrebi.

Cerkveno pokopana sta bila:
Janez Langus, Štembalova;
Zlatko Horvat, Grintovška.
Gospod, daj jima večni mir in pokoj.

Mašni nameni.

V mesecu januarju sprejemamo maše za mesec april. Pridite in darujte za svete maše.

 

Lokacija:
Print Friendly and PDF