Preskoči na vsebino


11. 2. - 10. 3. 2018

Post.

Vedno ne moreš imeti vsega. Včasih je potrebno eno pustiti, da lahko dobiš drugo. Tako dobiš več življenja. A več življenja lahko tudi pomeni: izziv, neudobje, vprašanja, dvom …
Toda – izpustiti nekaj mi hkrati podarja tudi novo svobodo. Vse, česar se oklepam, me istočasno veže – in vse, kar me drži, me lahko obdrži. Gotovost in varnost lahko postaneta ječa – ljudje in stvari me lahko tako zasvojijo, da z njimi postanem zasvojena. Zna biti, da prav zaradi tega živim mimo življenja …
To je povabilo teh postnih dni: zaživeti pravo življenje brez »če« in »toda«. Natančno pogledati, kaj me ovira pri tem, da ne morem zaživeti življenja, poiskati, kje mi smrt blokira življenje. In se razgledati, kaj se moram naučiti izpustiti. To, kar bo treba izpustiti, je lahko zelo različno: za nekoga je to sprememba poklicnega dela, s katerim ni zadovoljen; za drugega je morda rešitev iz nekega prijateljstva, ki ne drži več. Mogoče je to kakšna drobna razvada, ki se ji ne morem odpovedati; morda je to neko mnenje, predsodek, ki drugih ne pusti živeti. Mogoče je to tudi moja podoba Boga, s katero mu ne pustim, da bi bil Bog – ali pa je mogoče tudi napačna podoba, ki jo imam o sebi?
Izpustiti, da bi se naučili na novo živeti in ljubiti – tudi to je namen posta.

Času duhovnega boja.

(Mr 1,12–15)

Odlomek iz Markovega evangelija 1. postne nedelje nam spregovori o tem, da je Sveti Duh Jezusa odvedel v puščavo, kjer je bil štirideset dni, in ga je satan skušal (prim. Mr 1,12–13). Nedeljska Božja beseda nas tako sooča z bojem, saj je postni čas čas duhovnega boja z duhom zla. Vabi nas, naj se odločno usmerimo za Jezusom po poti, ki vodi v življenje: da opazujemo Jezusovo ravnanje in hodimo za njim. Ta pot vodi skozi puščavo, saj je prav puščava kraj poslušanja Božjega glasu in tudi glasu skušnjavca. V hrupu tega ne moremo narediti, saj se v hrupu sliši samo to, kar je na površju. V puščavi pa se lahko spustimo v globino, kjer se dejansko odvija tekma za našo usodo, katere izid je ali življenje ali smrt.
Božji glas prihaja k nam. Bog nam torej govori po svoji Besedi. Prav zaradi tega je pomembno, da poznamo Sveto pismo. V nasprotnem primeru ne znamo zavrniti skušnjav hudobca. Sveto pismo zato imejmo vedno pri sebi (na dosegu roke, kot radi rečemo) in vsak dan vsaj nekaj minut posvetimo medataciji in ga radi po malem prebirajmo.
Puščava postnega časa nam pomaga zavrniti malike posvetnosti in nas usposablja za pogumno ravnanje, ki je skladno z evangelijem, krepi pa tudi našo solidarnost do soljudi.
V puščavo torej vstopimo brez strahu, saj nismo sami. Z nami je Jezus, je Bog Oče in je Sveti Duh. Kot je veljalo za Jezusa, tudi nas po poti postnega časa vodi Sveti Duh. To je isti Duh, ki se je spustil na Jezusa in je nam bil podarjen pri krstu. Postni čas je zato ugodna priložnost, ki naj nas vodi do vedno jasnejše zavesti, koliko je Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu, v nas že naredil in kaj še lahko naredi. Tako bomo ob koncu postne poti – na Veliko soboto zvečer – z močnejšo zavestjo obnovili zavezo, sklenjeno pri krstu, in obveznosti, ki iz nje izvirajo.

Glas, ki je namenjen tudi nam.

(Mr 9,2–10)
Spremenjenje, o katerem beremo na 2. postno nedeljo, se je zgodilo pred očmi učencev. Ne kar nekje, temveč prav pred njihovimi očmi in zanje. Njim je namenjen tudi glas z neba, ki kliče tudi nam: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«
Jezusovi učenci tako lahko spoznajo v kakšnem odnosu je Jezus z Bogom. Hkrati pa jim je tudi povedano, kaj takšen odnos med Očetom in Sinom pomeni zanje. To, da je Jezus Božji Sin, jih zavezuje, da ga poslušajo. Enako velja za nas!
Hkrati se v Jezusovem odnosu z Bogom skriva njegov pomen za človeka. Če bi Jezusu odrekli Božje sinovstvo, bi izgubil ves posebni njemu lastni pomen za svet. Pri Jezusovem odnosu z Bogom torej ne gre za nek poljuben, teoretičen problem, ki bi imel le majhen pomen ali pa ne bi imel sploh nobenega pomena za krščansko vero in življenje. V tem odnosu se razkriva, kakšen je Jezusov odnos do nas ljudi, kaj za nas pomeni, kakšna pričakovanja lahko stavimo nanj in kakšne so zato naše dolžnosti, ki nam jih nalaga.
Bog sam je Jezusa priznal za svojega ljubljenega Sina. Mojzes in Elija sta bila prva med Božjimi hlapci. Jezus pa je ljubljeni Božji Sin. Od Boga ni prejel le svojega poslanstva, temveč vse svoje bivanje. Bog zato ne izpove samo, da je Jezus njegov Sin, temveč izpove tudi svojo ljubezen do tega Sina. Jezus z njim ni le v realnem odnosu sina, temveč tudi v aktualno živem ljubezenskem odnosu. Ta odnos pa je središčna skrivnost Jezusove osebe. Jezus Boga ne pozna le od daleč kot Gospoda, tako kot sta ga poznala Mojzes in Elija. Pozna ga kot Očeta. Jezus nenazadnje prinaša tudi dokončno resnico o Bogu, kajti nihče Bogu ne more biti bliže kot on in nihče o njem ni prinesel tako velike novice. Doslej je Izrael poslušal Mojzesa in Elija. Zdaj naj posluša Jezusa. In evangelij nam polaga danes na srce prav to: »Spoznajte že! Njega poslušajte!«
Postna postava za leto 2018. Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos je 14. februarja) in na veliki petek (letos 30. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.

Križev pot.

V postnem času ste še posebej vabljeni h križevem potu, ki je vsak petek, ob 19. uri.

Postna akcija.

Recesija, brezposelnost in drugi razlogi, ki pripeljejo ljudi na rob preživetja ne pojenjajo. Zato bomo tudi v tem postnem času nadaljevali z zbiranjem živil, za tiste, ki to najbolj potrebujejo. Tako kot v adventu, bo tudi v postnem času pod korom škatla, v katero boste lahko dali svoje darove za Župnijsko karitas. Že v naprej se vsem, ki boste na ta način pomagali potrebnim, iz srca zahvaljujemo.
Če pa je kdo med vami pripravljen pomagati tudi v denarju (predvsem za plačilo položnic za elektriko, vodo ...) pa lahko svoja sredstva nakažete na župnijski račun, ki je odprt pri banki NKBM »SI56 0430 2000 3308 363«  s  pripisom  »ZA  KARITAS«.

Dogodki v naši župniji za naslednje štiri tedne.

Tajništvo ŽPS ima sestanek v ponedeljek, 12. 2., po večerni sveti maši.
Zakonska skupina MI ima srečanje v sredo, 14. 2., ob 20. uri.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 15. 2., ob 19.30.
Zakonska skupina MIDVA ima srečanje v soboto, 17. 2., ob 20. v župnišču.
Župnijski pastoralni svet ima sestanek v sredo, 21. 2., z začetkom pri sveti maši in nadaljevanjem v dvorani.
Družabniki imajo srečanje v četrtek, 22. 2., ob 19. v učilnici.
Literarni večer bo v sredo, 28. 2., ob 19. 45 v dvorani.
Asistenti imajo srečanje v petek, 2. 3., z začetkom pri sveti maši in nadaljevanjem v župnišču.
Molitvena skupina ima molitveno uro v četrtek, 8. 3., ob 14.30 v cerkvi.
Biblična skupina ima srečanje v četrtek, 8. 3., ob 19.  30. v učilnici.
Devetdnevnica v pripravi na zakrament svete birme se prične v soboto, 10. 3., zvečer pri sveti maši.
Župnijski pevski zbor ima vaje vsak četrtek ob 20. uri. Vabljeni novi pevci.
Družinski pevski zbor ima pevske vaje vsak četrtek ob 18. Vabimo družine, ki rade prepevajo, da se nam pridružite.

Župnijski rožni venec.

Vse molivce, ki ste vključeni v župnijski rožni venec vabim, da se udeležite svete maše na prvo soboto v marcu, 3. 3.
V mesecu marcu bomo v župnijskem rožnem vencu molili »za nove duhovne poklice« (splošni namen) ter »za birmance in njihove družina« (posebni namen).
Če bi kdo od vas, dragi župljani, želel sporočiti molitveni namen, po katerem bi v živem rožnem vencu še posebej molili, naj to stori v župnišču.

Prvi četrtek, petek in sobota.

Petek, 2. 3., je prvi v mesecu, namenjen češčenju Srca Jezusovega.  Po večerni sveti maši bomo pred Najsvetejšim molili litanije v čast Srcu Jezusovemu in se mu izročili.
Dopoldne in popoldne obhajilo bolnikov na domovih.
Sobota, 3. 3., je prva v mesecu, posvečena češčenju Srca Marijinega.
V sredo pred prvim petkom bomo molili za nove duhovne poklice.
Vabljeni k molitvam prvega tedna v mesecu. Molímo za stanovitnost duhovnikov in za nove duhovne poklice.

Slovesnost svete birme.

Birmanska devetdnevnica v pripravi na birmo se bo pričela v soboto, 10. 3., pri večerni sveti maši.
Škof msgr. dr. Franc Šuštar se bo srečal s starši, birmanci in njihovimi botri v petek, 16. 3., ob 17.30.
Ker je to kanonična birma, se bo po sveti maši g. škof srečal tudi z ostalimi skupinami, ki delujejo v naši župniji, zato vas prosim, dragi župnijski sodelavci, da si vzamete čas za srečanje z birmovalcem.
Vabim vas, dragi verniki, da pridete k devetdnevnici tudi tisti, ki niste neposredno povezani z letošnjimi birmanci. Prav je, da molimo za te mlade ljudi, njihove starše in botre, da bi vero, ki so jo prejeli tudi ohranili in živeli v vsakodnevnem življenju.
Slovesnost svete birme bo v nedeljo, 18. 3., ob 10. 30 uri v naši župnijski cerkvi.

Tretjenedeljsko darovanje.

Nabirka tretje nedelje v mesecu je namenjena za obnovo. V januarju se je zbralo 723,12 €. Bog lonaj za vaše darove.
Tretjenedeljska nabirka za obnovo bo v nedeljo, 18. 2.

Prvonedeljsko darovanje.

Velik Bog lonaj vsem, ki darujete na prvo nedeljo v mesecu pri ofru za potrebe naše župnije.
Prvonedeljsko darovanje bo v nedeljo, 4. 3.

Pogrebi.

Cerkveno pokopani so bili:
Zlata Peršin r. Keber, Reboljeva;
Jože Rojko, Puhova;
Frančiška Krivec r. Šarec, Gorjančeva.
Gospod, daj jim večni mir in pokoj.

Mašni nameni.

V mesecu marcu sprejemamo maše za mesec junij. V maju je še veliko prostih namenov zato vas vabimo: Pridite in darujte za svete maše.

Lokacija:
Print Friendly and PDF