Preskoči na vsebino


5. 4. - 30. 5. 2020

Ko Bog postane neprijeten.

(Mt 26,14–75;27,1–66)

Bogoslužna barva cvetne nedelje je kraljevski škrlat. Na začetku maše je blagoslov zelenja in oljčnih vej v spomin na Jezusov vhod v mesto Jeruzalem, ko so ga množice navdušeno pozdravljale z vzkliki: »Hozana!« Množica, ki je prišla v Jeruzalem na praznovanje judovske velike noči, si je ob pogledu na Jezusa mislila: »Končno se je ta prerok iz Galileje le odločil, da začne odreševati  naš narod!« Jezus pa jim je prav kmalu dal jasno vedeti, da nima tega namena, da noče biti kralj po njihovem okusu, zato se je navdušenje množice čez nekaj dni sprevrglo v sovraštvo, zavračanje in zahtevo: »Proč z njim! Križan naj bo!« o čemer nam danes tudi govori branje pasijona.
Boga se lahko oklenemo z vero in ljubeznijo le, če se trudimo spoznati njegovo voljo in jo dosledno izpolnjevati. Bog je zahteven, prav zato pa je zvestoba njegovim zapovedim osrečujoča, nezvestoba pa vnaša v človeško srce nemir. Sveti Maksimilijan Kolbe, ki je v junaški ljubezni do bližnjega, po Jezusovem zgledu daroval svoje življenje za enega svojih sotrpinov v Auschwitzu, je zapisal: »Kdor je utonil v moralni nesnagi, ga straši že sama misel na vero. Ne bo zamudil nobene priložnosti, da izjavlja, kako ne veruje v Boga. In pri tem bo delal, kot da je jasno dokazano, da ni Boga. Zanj je Bog preprosto neprijeten.« Zamislil si je življenje po svojih načrtih in noče, da bi mu Bog mešal štrene. Podobno so si Judje predstavljali Mesija, kot posvetnega vladarja, zato so hoteli galilejskega sanjača, ki je govoril o nekem kraljestvu ljubezni spraviti s poti!
Jezusov resnični kraljevski škrlat je kri njegovega prebičanega telesa. Sovraštvo Judov do neprijetnega Mesija je bilo tolikšno, da so zahtevali njegovo smrtno obsodbo pri osovraženem rimskem oblastniku, ker ga sami niso mogli umoriti. Tudi med nami se pogosto dogaja, da se povežemo z ljudmi, ki so nam zoprni samo da bi uničili nekoga, ki se nam je (ponavadi s svojo odkritostjo in poštenostjo) zameril.

Vstal je Kristus, upanje moje!

(Jn 20,1–9)

Najgloblje krščansko velikonočno voščilo je izraženo v besedah pesmi slednice za praznik Gospodovega vstajenja: »Vstal je Kristus, upanje moje!« Velika noč je praznik veselja in upanja. Upanje je pričakovanje prihodnjih dobrin, tistih, ki so nam obljubljene. In Jezusovo vstajenje je obljuba, še več, poroštvo našega vstajenja. Ruski kristjani si zato za veliko noč voščijo: »Kristus je vstal, aleluja, vstali bomo tudi mi!«
»Upanje je vogelni kamen človeškega življenja,« ve povedati slovenska ljudska modrost. In res je tako. Le poglejmo: kdor je zdrav in mu gre dobro, upa, da bo tako ostalo še naprej; kdor je bolan in mu gre vse narobe, upa, da bo ozdravel in da se bo sreča nasmehnila tudi njemu; mlad človek upa, da bo v življenju naredil in dosegel velike reči; človek v zreli življenjski dobi upa na mirno in spokojno starost v krogu svojih najdražjih … Eno samo upanje nas je! Izraz upanje, upati pa pomeni tudi življenjski pogum, hrabro tveganje. »Ta si pa veliko upa!«
Vsa ta našteta upanja bi bila zelo krha, če ne bi bilo tistega velikega upanja, ki je ena od Božjih kreposti, med katere spadata tudi vera in ljubezen. Te tri lastnosti vernega človeka so nosilni stebri krščanske resničnosti. Vera je namreč pogled naprej, upanje pa usmerja korak prihodnosti, katere začetek je vstali Kristus. V njem se je namreč pokazalo, kaj bomo vsi, če se bomo v življenju dosledno ravnali po njegovem nauku in zgledu – poveličani Božji otroci.
Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat smo vse prej kot to. Namesto da bi ljudem dejali pogum z besedo in ravnanjem, jih tlačimo, jih spravljamo v obup. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta; ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

Veliko nočno voščilo slovenskih Škofov za veliko noč 2020.

Bratje in sestre!
»V nedeljskem jutru, v zori zlati, nastal nenadno je potres. In angel Božji, sel krilati, prišel iz svetih je nebes. Nagrobni kamen dvigne preč, Zveličarja ni v grobu več! Aleluja, aleluja!«
Tako opeva Gospodovo vstajenje naša ljudska pesem. Evangelist Matej pa ga opisuje z besedami: »In glej, nastal je velik potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes. In je pristopil ter odvalil kamen in je sédel nanj!«
Kamen, ki je našega Gospoda držal zaprtega v temnem grobu, je z njegovim vstajenjem postal njegov kraljevski prestol: »Kajti zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!«
Dragi bratje in sestre! Vsem želim globoko doživetje in izkustvo vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol Pavel: »Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!« (Ef 5,14).
Letošnja velika noč je zaznamovana s posebno preizkušnjo svetovnih razsežnosti: Čestitam vsem strokovnim službam in civilnim oblastem in se jim zahvaljujem za izjemne napore, s katerimi preprečujejo in omejujejo širjenje hude nadloge. V varstvo nebeškega Očeta se izročamo s psalmistom: »Zato se ne bojimo, tudi ko se zemlja trese in se gore rušijo v osrčje morja« (Ps 46,3). Naj se tudi med nami uresničuje Pavlov izrek: »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28).
Kakor se naše telo vsako jutro prebudi in zakorakamo v nov dan, tako naj se, morda po dolgem času, za veliko noč prebudi naš duh in se požene v prihodnost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bojem in zmagam naproti. Gospod nas vabi: »Jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). Enako voščim tudi bratom evangeličanom in bratom pravoslavnim.
Pozdravljam tudi vse predstavnike drugih verstev. Pozdravljam vse in utrujene in preskušane; pozdravljam vse zamejce in izseljence: Tudi priljubljeni velikonočni obredi in običaji naj utrjujejo vašo pripadnost Cerkvi in krepijo vašo povezanost z rojaki: Sveta velika noč, bodi nam vsem v pomoč! Aleluja!

msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof

Voščilu slovenskih škofov se pridružujemo Sebastijan Cerk, župnik in vsi župnijski sodelavci!

Veliki teden.

Vse obredje lahko spremljate na župnijski interentni strani župnije Ljubljana - Koseze: TUKAJ! ali pa tudi na televiziji Slovenija.

VELIKI ČETRTEK je spominski dan Jezusove zadnje večerje. Zvečer ob 18. uri bo sveta maša v spomin zadnje večerje.  

VELIKI PETEK je spominski dan Jezusove smrti. Popoldan bo ob 15. uri (ob uri Jezusove smrti) križev pot. Bogoslužje velikega petka se bo pričelo ob 18. uri.

VELIKA SOBOTA je dan žalovanja ob Jezusu, ležečem v grobu.

BLAGOSLOVI JEDIL spremljajte po televiziji ali pa na spletu.

BOGOSLUŽJE VELIKONOČNE VIGILIJE bo ob 20. uri.

VELIKA NOČ je naš največji krščanski praznik. Praznovanje bo s sveto mašo ob 7. uri, druga sveta maša bo ob 10. Popoldan ob 15. uri bo pri sv. Juriju pred oltarjem Žalostne Matere Božje POTRESNA POBOŽNOST.


Vabim vas, da kolikor je mogoče vse spremljate bodisi po televiziji ali spletu.

Dogodki v naši župniji za naslednjih osem tednov.

Ker je ta številka oznanil za dva meseca, objavljam dogodke za mesec maj, če in ko se bo karantena zaradi COVID-19 sprostila.

Družabniki imajo srečanje v sredo, 6. 5., po velerni sveti maši.
Asistenti imajo srečanje v petek, 8. 5., z začetkom pri večerni sveti maši in nadaljevanjem v župnišču.
Zakonska skupina MI ima srečanje v sredo, 13. 5., ob 20. uri v župnišču.
Molitvena skupina ima molitveno uro v sredo, 14. 5., ob 14.30 v cerkvi.
Biblična skupina ima srečanje v četrtek, 14. 5., po večerni sveti maši.
Župnijski pastoralni svet ima sestanek v sredo, 20. 5., z začetkom pri sveti maši in nadaljevanjem v dvorani.
Kateheza za odrasle bo v četrtek, 21.3., po večerni sveti maši.
Literarni večer bo v sredo, 27. 5., po večerni sveti maši.
Župnijski pevski zbor ima vaje vsak četrtek ob 20. uri. Vabljeni novi pevci.
Družinski pevski zbor ima pevske vaje vsak četrtek ob 18. Vabimo družine, ki rade prepevajo, da se nam pridružite.

Mašni nameni.

Če se bo v mesecu maju karantena sprostila bom sprejemal svete maše za meseca julij in avgust. O sprotnih obvestilih spremljajte našo župnijsko spletno stran.

Če bo sedanja kriza trajala dlje časa, bom glede sprejemanja mašnih namenov objavil navodila na spletni strani.

Finančna podpora župnije v času COVID-19.

Ker se vas je kar nekaj oglasilo po spletu z vprašanjem, kako lahko tudi v tem času finančno podpirate župnijo, tukaj vabim vse, ki to želite, da to storite z nakazilom na župnijski bančni račun, ki je odprt pri banki NKBM: SI56 0430 2000 3308 363. Pri namenu napišite »Darovi vernikov«.
Bog lonaj za vse, ki tudi v tem času niste pozabili na svojo župnijo.

Šmarnice.

Šmarnična pobožnost bo v maju, ko bo karantena odpravljena in bo maševanje z ljudstvom spet dovoljeno.

Lokacija:
Print Friendly and PDF