Oznanila

Leto XXVII št. 04 (28. 03. 2021 - 01. 05. 2021)

Svete maše med tednom, od ponedeljka do petka, so z ljudstvom po urniku, kot je to objavljeno v župnijskih oznanilih.

Nedeljske svete maše z navzočnostjo ljudstva v župniji obhajamo v soboto ob 19. uri ter v nedeljo ob 8. in 9. uri. Sveto mašo ob 10. uri bomo dodali, če bo potrebno.

Za nedeljske svete maše (sobota ob 19. in nedelja ob 8. in 9. uri) in praznike se je potrebno prijaviti. Brez predhodne prijave se svete maše ne boste mogli udeležiti.

• Za sobotno in nedeljske svete maše se lahko prijavite vsak dan v času svetih maš v cerkvi pod korom, ter v času uradnih ur (v pisarni osebno ali po telefonu).

• Vsako soboto in nedeljo je eno mesto rezervirano za tistega, ki je naročil sveto mašo.

• Med tednom od ponedeljka do petka rezervacije niso potrebne.

Vabim vse, ki se morda zaradi omejitve števila v cerkvi ne boste mogli udeležiti nedeljskih svetih maš, da to storite med tednom, saj so slovenski škofje to dovolili (velja v času omejitev).

• V cerkvi je dovoljeno število »gospodinjstev«: 15
• Vsako »gospodinjstvo« se usede v svojo za to označeno klop v cerkvi.
  • Posamezniki lahko po dva v za to določeno klop.
• Cerkev bo odprta 10 min pred sveto mašo.
• Po sveti maši se na območju cerkve ne zadržujte.

Obhajilo za vse tiste vernike, ki morda ne boste mogli v cerkev bo vsako nedeljo in praznik 35 min po začetku svete maše.

Red obhajanja bogoslužja v župnijski cerkvi.

Dragi župljani. Škofje so po odločitvi oblasti, da dovoli obhajanje evharistije z ljudstvom postavili naslednje pogoje (navajam najbolj pomembne):
- V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), kolikor zadoščajo predpisu 1 oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva) na 30 m2. Duhovnik(i) so na podlagi odloka v celoti izvzeti iz tega pogoja. V površino cerkve se šteje vsa notranja površina glavne ladje, stranskih ladij in kapel, prezbiterija in pevskega kora (tlorisna površina).
- Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature ter katerih člani istega gospodinjstva niso okuženi.
- Vsi prisotni morajo ves čas nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj 1,5 metra in si pri prihodu ter odhodu razkužiti roke. Pri tem mora biti vsaka druga vrsta (klop) prosta oseb.
- Verniki se pred sveto mašo in po njej ne smejo družiti ali zadrževati v okolici cerkve.
- Med sveto mašo je v skladu z vladnim odlokom prepovedano (zborovsko oz. ljudsko oz. solo) petje, vključno s petjem mašnika. Pri sveti maši lahko sodeluje organist.
- Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke. Med pristopom k obhajilu naj verniki spoštujejo medosebno razdaljo 1,5 metra.
- Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).
- Pred sveto mašo in po njej ni dovoljena nobena oblika zbiranja ali druženja v cerkvi ali pred cerkvijo (npr. koncerti, t. i. božičnice, pogostitve, molitvene ure, molitve vernikov itd.).

VEROUK

Kateheta (verouk) za vse razrede na daljavo.

DELOVANJE SKUPIN

Skupine so do umiritve razmer odpovedane.

O ukrepih, vprašanjih in odgovorih v zvezi z COVID-19 si lahko preberete tukaj.

O vseh sprotnih spremembah spremljajte župnijsko spretno stran.

Ob vseh "debatah" na internetu o prenašanju svetih maš po spletu prilagam razmišljanje sobrata p. dr. Petra Laha, DJ:

»Ob vstopu v drugi val epidemije so slovenski škofi duhovnikom naročili, naj ne prenašajo več bogoslužja preko interneta. Kot vemo, mu — navodilu — ni bilo usojeno dolgo življenje, saj so ga škofje po glasnih protestih ljudi takoj omilili. Odvisno od naše politične in teološke opredelitve dogajanje lahko označimo kot bodisi zmago razvoja in demokracije, bodisi kot poraz cerkvene hierarhije in tradicionalnega razumevanja naše vere. Verjetno je vse to in hkrati še kaj več.
Številni verniki so z veseljem pozdravili iznajdljivost duhovnikov, ki so se na prepoved zbiranja ljudi pri maši odzvali tako, da so bogoslužje predvajali po spletu. Veliko jih je pri tem uporabilo kar najbolj razširjeno družbeno omrežje Facebook. Podobno so storili učitelji, državna uprava in podjetja, pa tudi kot posamezniki smo namesto odhoda v kino ali na obisk k znancem vključili računalnike in mobilne telefone. Filme smo lahko gledali v dnevni sobi, z znanci klepetamo preko telefončkov. 
To je seveda bolje kot nič, ni pa nadomestek za šolsko učilnico, delovno mesto in kavico v kavarni. Vse to smo hitro ugotovili in si želimo “nazaj” v normalnost, kjer si bomo spet lahko pogledali v oči, si stisnili roke in pustili, da nas preplavi mestno vrvenje. Podobno je glede maše in zakramentov. Katoliška vera je v bistvu snovna. Po našem pojmovanju je človek snov, v katero je Bog vdihnil svojega Duha. Snov in duh postaneta neločljivo povezana. Celo smrt ne izniči te vezi, saj verjamemo, z besedami oglejske veroizpovedi, v vstajenje “tega” mesa, mojega telesa. Tako vero je težko razumeti in sprejeti, ker se upira našemu omejenemu izkustvu, vendar je to naša vera.
Krščanstvu je tuja duhovnost, ki ne potrebuje telesa. Taka duhovnost na političnem in družbenem področju postane ideologija, kjer so ideje bolj pomembne od konkretne izkušnje posameznika in skupnosti, kjer je posameznika in skupnost dovoljeno povoziti v imenu boljše ideje in višjega cilja. Ni naključje, da imajo vsi naši najbolj pomembni verski izrazi, ki jim pravimo zakramenti, snovno dimenzijo. Pri krstu sta to voda in posvečeno olje, pri maši kruh in vino, pri cerkvenem zakonu postaneta mož in žena ta snov, ki jo božji Duh spremeni v novo resničnost. Pri verouku smo se glede maše naučili, da nam Bog govori po skupnosti, ki je zbrana v cerkvi, po branju Božje besede in po zakramentalih znamenjih kruha in vina, ki postaneta Kristusovo telo in kri. Vse to je snov, ki jo Bog prežari s svojim Duhom. Zato sta pojem in praksa “virtualne maše” v temelju nezdružljiva s katolištvom. Kadar po radijskih, televizijskih ali internetnih valovih spremljamo sveto mašo, nismo pri maši v tem polnem pomenu. To seveda ne pomeni, da je virtualna maša nujno slaba reč. Vsi, ki smo bili kdaj bolni ali kako drugače omejeni v svojem gibanju, vemo, kako dragocen je lahko radijski ali televizijski prenos maše. To smo na različne načine izkušali tudi v preteklih mesecih. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da to ni in ne more biti maša. Pogled na fotografijo potice me ne nasiti, ob poslušanju maše po internetu nisem nahranjen. Manjka neposredna, telesna izkušnja sočloveka, manjkata kruh in vino, v katerih se Kristus zlije z menoj, z mojim telesom in z mojim duhom. 
To moramo imeti pred očmi, ko ocenjujemo navodilo škofov. Poleg teoloških obstajajo seveda tudi čisto praktični razlogi za previdnost. Naj začnem z najbolj banalnimi: prvič, ni vsak duhovnik usposobljen za dostojno predvajanje bogoslužja, ne tehnično ne komunikološko. Drugič, če je veliko “ponudbe”, se bomo ljudje hote ali nehote začeli obnašati potrošniško, izbrali bomo tisto mašo, ki nam je bolj všeč: bodisi zato, ker je kratka, bodisi zato, ker mi je duhovnik simpatičen, in tako naprej. To pa že ni več krščanska skupnost, ampak tržnica. Tretjič: dlje, ko bo trajala epidemija (in ni rečeno, da bo kmalu minila), bolj se bomo navadili na to, da mašo “opravimo” kar iz domačega naslanjača. Zgodilo se bo tisto, kar opažamo na vseh ravneh družbenega življenja: iz dejavnih udeležencev nastanejo pasivni opazovalci. Taka skupnost pa ne more preživeti. Četrtič, samo vprašanje časa je, da se bo na Facebooku ali na televiziji pojavil simpatičen človek, oblečen v duhovniška oblačila, ki mi bo ponudil boljšo “izkušnjo maše” kot moj domači župnik. Kako bom vedel, da je tisto, kar mi govori, res in koristno? Če se ozremo okrog sebe, se ravno to dogaja na vseh drugih področjih življenja: od zdravstva, kjer nasedamo vsem mogočim šarlatanom, do politike. Vse to so razlogi za previdnost, da ne skočimo v morje virtualnih maš, ne da bi se prej vprašali, koliko je globoko in zdravo.
Skratka: mirno lahko rečemo, da kdor ne moli, ni kristjan. Sveta maša je ena od najbolj pomembnih oblik naše molitve, ker molimo kot skupnost (Božje ljudstvo in Božja družina smo, ne samo Janezi in Micke) in ker se naša duša in telo združita z Bogom. Kadar pa ne moremo biti pri maši, takrat je naslednja najboljša oblika skupna molitev v družini in med prijatelji. Ta je veliko bližje idealni obliki molitve kot spremljanje prenosa maše. Zagotovo lahko spremljanje prenosa, posamično in še bolj skupaj z domačimi, olepša in okrepi mojo izkušnjo molitve. Le naj nam ne bo potuha. Brez dvoma je lažje, prižgati računalnik ali televizor in udobno spremljati dogajanje. Verjetno pa je lepše, če si v stanovanju uredim “Bohkov kot” z razpelom in podobo kakšnega svetnika, naredim majhen šopek in prižgem svečo ter skupaj z domačimi zmolim rožni venec in preberem odlomek Svetega pisma. Toplina sveče in navzočnost domačih čisto drugače ogrejeta človeka kot hladne slike na računalniškem zaslonu.«

Dragi župnljani!

Pandemija COVID-19 je prizadela ne samo naš narod, ampak celoten svet. Pred tem si ne more in ne sme nihče zatiskati oči. Mnogi bodo ostali brez zaposlitve, zato bo ponekod za mnoge še težje, ko je bilo do sedaj. Naša krščanska dolžnost je, da take posameznike in družine poskušamo poiskati in jim po svojih močeh tudi pomagati.
Moge izmed njih je morda sram, da bi prosili za pomoč, zato vas vse prosim, da to sporočite v župnišče na telefonsko tajnico ali osebno v času uradnih ur. Kako te ljudi poiskati?
V tem tednu smo imeli sestanek župnijske Karitas. Na sestanku smo sklenili, da poskušamo ustvariti župnijsko mrežo, v katero bi bili vključeni vsi župljani in sicer z enim samim namenom: poiskati v naši župniji tiste, ki so zaradi krize ostali brez zaposlitve.
Prosim vas: Napnimo oči in poskušajmo s svojimi prijatelji in znanci pogledati okoli sebe in poiskati te posameznike ali družine. Bog lonaj!
Će pa ste sami v stiski, se oglasite v župnišču. Pomagali vam bomo po svojih najboljših močeh.

V letošnjem pastoralnem letu bo zaradi razmer, ki jih pretežno narekuje pandemija COVID-19, potrebno redno spremljanje tako župnijskih oznanil, kot tudi župnijske spletne strani. Včasih se bo lahko kakšna stvar ali srečanje, veruk, sestanki ... spremenili od danes na jutri.
Vsi bomo potrebovali veliko potrpežljivosti in razumevanja.
Najpomembnejša stvar pri vsem pa je, da ostanemo zdravi, da se držimo navodil NIJZ in tega, kar nam bodo predpisali naši slovenski škofje.
Seveda pa velja načelo, da bolan ne hodim okrog.
Veliko Božjega blagoslova v novem pastoralnem letu.

Župnik